»Kot pravi, nalaga pozicija novejšega slikarstva v novem tisočletju seznanitev z vsaj dvema temeljno novima izhodiščema: prvo je neobvladljiva količina podob v vseh sferah sodobnega življenja, ki slikarju oz. slikarki narekuje konceptualizacijo slikarske podobe, drugo je teža 'zgodovinskega spomina' slikarstva kot medija.«
»Položaj slikarstva v novem tisočletju ne upravičuje več nedolžnosti v pojmovanju slike kot izpraznjenega mesta brez spomina in zgodovine, niti nedolžnosti slikarske izkušnje, ki bi omogočala ugodje v varnem zavetju avtonomije umetniškega dela.«
»Razstavljena dela lahko sprejmemo tudi kot prepričljivo alternativo prevladujoči usmeritvi tistega segmenta sodobne umetnosti, ki gradi na dematerializaciji umetniškega predmeta in njegovi zamenjavi s kratkotrajnimi simulakri virtualne resničnosti.«
»Nas svežina idej, poglobljen razmislek o potencialih likovne govorice in njena analitična tematizacija soočajo z raznolikimi nagovori, ki nas pritegnejo s svojo estetsko dognanostjo, formalno inventivnostjo in širokim razponom pomenskih odtenkov.«
